Študija: otroci, ki so dojeni, imajo daljši spanec

Japonski raziskovalci so v okviru analize podatkov 82.918 parov mater in otrok v vsedržavni študiji ugotovili, da je pri enoletnikih, ki so bili prvega pol leta izključno dojeni, manjša verjetnost krajšega spanca – manj kot enajst ur v celem dnevu, kot tisti, ki so bili hranjeni z adaptiranim mlekom.

Raziskovalci so v študiji otroke razdelili v štiri skupine: prvo so sestavljali dojenčki, hranjeni izključno z adaptiranim mlekom; drugo so sestavljali tisti, ki so bili dojeni manj kot šest mesecev; tretjo dojenčki, pri katerih so matere kombinirale dojenje in adaptirano mleko, medtem ko so bili v četrti tisti, ki so bili prvega pol leta izključno dojeni.

Kratek spanec: manj kot 11 ur

Matere so dobile vprašalnike, ko so bili njihovi dojenčki stari šest mesecev, da bi poročale o praksah hranjenja. Nato ob dopolnjenem enem letu še enega, v katerem so jih spraševali, kako dolgo otroci spijo. Pri ocenjevanju dolžine spanca so se raziskovalci opirali na priporočila ameriške Nacionalne fundacije za spanje, ki kot kratek spanec opredeljuje manj kot 11 ur na dan.

Rezultati, objavljeni v reviji European Journal of Clinical Nutrition, so pokazali, da je bila pri vseh skupinah, ki so bile dojene, četudi le deloma, verjetnost za pomanjkanje spanja manjša kot pri vrstnikih, ki so bili odvisni izključno od mlečne formule.

Verjetnost, da bodo spali manj je v skupini, hranjeni izključno z mlečno formulo, znašala 12,2 %, medtem ko je pri tistih, ki so bili dojeni manj kot šest mesecev, padla na 10,2 %.

Pri dojenčkih, ki so bili poleg dodajanja mlečne formule dojeni polnih šest mesecev, je to tveganje padlo na 9,7 %.

Najnižje tveganje za krajši spanec med vsemi pa je bilo zabeleženo pri dojenčkih, ki so bili v prvih šestih mesecih izključno dojeni, in sicer je znašalo 8,8 %.

Po prilagoditvi podatkov glede na dejavnike matere, dojenčka in okolja je analiza pokazala, da je bila pri dojenčkih, ki so bili pol leta izključno dojeni, verjetnost za krajše spanje od priporočenega za 23 % manjša v primerjavi s tistimi, ki so prejemali le formulo.

Melatonin - pomemben hormon

Ena od možnih razlag, ki so jih raziskovalci ponudili za tovrstne rezultate, je ugotovitev, da prehranska sestava mlečne formule ostaja relativno nespremenjena, medtem ko se sestava materinega mleka sproti prilagaja spreminjajočim se potrebam dojenčka.

Prav tako so pojasnili, da se melatonin – hormon, ki pomaga pri uspavanju in izboljšuje kakovost spanja – ponoči izloča v materino mleko, kar dojenčku pomaga vzpostaviti in uravnati njegovo notranjo uro ter cikel spanja in budnosti.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča dojenje v prvih šestih mesecih otrokovega življenja zaradi številnih dokazanih koristi, vključno z zaščito pred okužbami in podporo zdravi dolgoročni rasti.

Kratek spanec v otroštvu je povezan z debelostjo, vedenjskimi težavami in slabšimi kognitivnimi sposobnostmi pozneje v življenju, zato je zadosten spanec v tem obdobju bistvenega pomena za zdrav telesni in psihični razvoj, še opozarjajo v WHO.

Naj pa ob tem dodamo še komentar, da je najbolj zdravo za otroka, da ima zdravo in pomirjeno mamo. Študije in priporočila so že koristni, a vsak otrok je drugačen, kot je tudi vsaka mama drugačna. Če dojenje ne steče, je povsem na mestu uporaba adaptiranega mleka. Obsojanja in ločevanja mam na tiste, ki dojijo, in tiste, ki ne, zagotovo ni na mestu.